Zakaj sedenje ni zdravo?

Ste že kdaj razmišljali, koliko časa na dan dejansko preživimo sede? Doma, v službi, v avtu, pred računalnikom, tv-jem ali na wc-ju. Nanese kar nekaj časa, oziroma če bolje pomislimo kar veliko časa, verjetno ravnokar sedite ob branju tega bloga. Po raziskavi, ki so jo objavili v International Journal of Behavioral Nutrition and Physical Activity, naj bi ljudje presedeli kar do 9 ur dnevno (nekateri več nekateri manj). Na teden znese to tudi do 64 ur. Za primerjavo – na teden stojimo 28 ur, le 11 ur pa prehodimo (vendar ne kot del aktivne vadbe). Če želite vedeti, koliko ur presedite na dan, kliknite in izpolnite tale vprašalnik:

 

Razmerje ni ravno v prid hoje, ki bi morala biti naša primarna aktivnost, saj se je naše telo skozi evolucijo razvijalo za gibanje. S prekomernim sedenjem bomo težko dosegli cilj biti vitalni, zdravi, zadovoljni, aktivni, ter dobre volje, če želite, tudi srečni. Moramo se zavedati, da naše telo sestavljeno iz okoli 700 mišic, ki premikajo približno 360 sklepov, vse to zajema prožna fascija in elastična koža, da je vse to usklajeno in »podmazano« pa poskrbi ravno gibanje, kajti gibanje je tisto, ki pospeši metabolizem, cirkulacijo, in nevromišično interakcijo.

Kolikokrat ste se že opazili, da med opravljanjem dela sede postanemo zaspani, brezvoljni, v upanju da bo službe čim hitreje konec. Razlog lahko leži ravno v predolgem sedenju. Že kratka pot do wc-ja nas za kratek čas prebudi ter izboljša koncentracijo, ko se vrnemo. Ljudje, ki opravljajo delo večinoma sede, bi se morali na vsake pol ure sedenja razgibati in pospešiti srčni utrip (npr. s pomočjo počepov ali pa sprehoda po stopnicah) – tako aktivnost bi morali izvajati vsaj 5 min. Tako pa si s sedenjem ustvarjamo ravno obratno sliko od tiste, ki nam jo ponuja gibanje. Prekomerno sedenje nam onemogoča pokončno držo ter upočasni metabolizem, zato je toliko bolj pomembno, da si vzamemo 5 min vsake pol ure, da se razgibamo. Tudi če se aktivno ukvarjamo s športom po službi, s tem ne moremo izničiti posledic dolgotrajnega sedenja, ki smo si jih pridelali tekom dneva.

Kot že omenjeno, sedenje vpliva na telo na način, da onemogoča pokončno držo. Tukaj imam predvsem v mislih hrbtenico, v vsej njeni kompleksnosti – z vretenci, medvretenčnimi diski, ligamenti, vezmi, živci, mišicami in ostalimi strukturami. Sedenje po navadi rotira medenico nazaj/posteriorno in izniči ledveni del hrbtenice, kar povzroči, da se naš hrbet/hrbtenica usloči, glava se pomakne naprej iz svojega centra ter s tem še dodatno obremeni strukture , ki jo morajo nositi. Posledično sprostimo trebuh in tako zaradi ukrivljenosti trupa med sedenjem zmanjšamo tudi volumen prsnega koša, kar vodi do zmanjšanje ventilacije pljuč, ter tem do zmanjšanja oskrbe tkiv s kisikom, kar najbolj opazimo kot utrujenost oz. pomanjkanje koncentracije. Porušeno razmerje med strukturami vodi do napetosti mišic, ki bi morale dati hrbtenici oporo, tako pa zaradi našega sedečega položaja postajajo zategnjene, šibke in boleče.

Kot da to ni dovolj, se nam zaradi omenjenega začnejo pojavljati tegobe, ki jih, verjamem, večina pozna: bolečina v križu, pekoča bolečina med lopaticami ter na zgornjem delu ramen in vratu. Sam tem tegobam pravim pisarniški sindrom J.

Poleg teh vidnih in čutnih tegob sedenja, ki jih eni občutijo prej drugi kasneje, se  težave istočasno pojavljajo tudi v drugih segmentih, npr. upočasnjen metabolizem, zmanjšanje vaskularnega(krvnega) in limfnega obtoka, pridobivanje telesne teže (kar vodi do debelosti), povišan krvni tlak, povečan stres in z njim povezane bolezni – večje tveganje za bolezni srca in ožilja ter za pojav sladkorne bolezni, ter navsezadnje tudi za depresijo. Če si  želite izvedeti še več, si oglejte spodnja dva filmčka, prvi ima tudi slovenske podnapise.

In ne pozabit…, pojdite in se gibajte čim več doma, zunaj, pa tudi v službi.

 

Se vidimo in lepo bodite.                                              Jure